Raziskovanje

1. Logistika kot znanstvena disciplina

Logistika je znanstvena disciplina aplikativne narave. Logistika modelira in analizira ekonomske sisteme v času in prostoru kot pretok snovi (blago, informacije, denar in ljudi) skozi različna omrežja. Njen namen je, da s pomočjo znanih in priznanih znanstvenih metod ponudi rešitve, ki nam podajo obliko in način implementacije takšnih omrežij. Znanstvena vprašanja, na katera odgovarja logistika, se večinoma nanašajo na konfiguracijo in organizacijo takšnih omrežij ter na sprostitev in nadzor tokov snovi po omrežju. Njen glavni cilj je doseči ravnovesje med ekonomskimi, ekološkimi in družbenimi cilji.

2. Temeljna načela za razumevanje logistike kot znanosti in njena akademska identiteta

Znanstven pristop logistike kot znanstvene vede do reševanja problemov se razlikuje od drugih znanstvenih disciplin predvsem po intepretaciji različnih sistemov.  Na primer: ekonomske sisteme  vidi kot omrežja, ekonomske procese pa kot pretok blaga, informacij, ljudi in denarja. Logistika identificira, opisuje, analizira in izboljšuje omrežja ter pretok blaga s pomočjo številnih raziskovalnih metod znanih iz drugih znanstvenih disciplin. Glavni cilj logističnega znanstvenega raziskovanja je doseči ravnovesje med ekonomskimi, ekološkimi in družbenimi cilji.
Logistična znanost uporablja t.i. multiperspektivni model, kar pomeni, da na logistične procese gleda oz. jih proučuje z različnih zornih kotov in s pomočjo različnih metodoloških pristopov, zlasti s tehničnega, organizacijskega in družbenega vidika. Tehnični vidik se nanaša na kombinacijo različnih infrastruktur (tj. ceste, železnice in skladiščenje), strojev (tj. tovornjakov, viličarjev, industrijskih vozil), embalaže (tj. zabojniki in palete) ter ljudi (tj. komisionarjev, voznik viličarja, avtoprevoznik) ter pretoka sistemov.
Organizacijski vidik se osredotoča na administrativno raven transakcij, ki nadzirajo pretok. Poudarek je na procesih, kot so naročanje ali obnovitev zalog, obdelavi naročil, razporeditev internih stroškov, plačilu storitev itd. Druga raven tega vidika se nanaša na strukturo omrežij, na število, vrsto in dejavnosti storitvenih programov vključenih udeležencev oz. institucij. Naslednja raven se nanaša na dimenzije tokov (tj. volumen, čas, hitrost tokov blaga) ter dimenzije vozlišč v omrežjih (logistična infrastruktura).
Ne glede na to, da so številni procesi tehnične narave, pa igrajo ljudje, in posledično družbeni vidik, ključno vlogo v logistiki. Potreba po tem, da se na ljudi gleda kot na akterje, nastane zmeraj takrat, ko imajo le-ti pri izvajanju svojih nalog določeno raven svobode.

3. Interdisciplinarnost logistike

Znanstveno raziskovanje logistike se lahko nanaša na različna področja in ravni ekonomskih sistemov. Tako lahko vsak logistični problem interpretiramo kot omrežje različnih tokov, ki so del večjega, nadrejenega, omrežja.
Logistično raziskovanje je edinstveno, saj gre preko meja uveljavljenih znanstvenih disciplin, kot so recimo poslovna administracija, ekonomija, tehniške vede, informatika, družbene vede itd., ki so aplikativno naravnane in prav vse prispevajo k doseganju ekonomskih, ekoloških in družbenih ciljev. Logistika se trudi, s pomočjo sinergetične kombinacije, nadgraditi znanja omenjenih disciplin.Kot aplikativno naravnana veda uporablja logistika metode iz drugih disciplin (tj. matematike, tehniških ved, ekonomije, družbenih ved) in jih nadgrajuje in razvija naprej. Čeprav vsaka znanstvena disciplina gradi na znanjih iz drugih znanostih in je tako posledično interdisciplinarna, pa to zaradi njenega posebnega fokusa in multiperspektivnega pristopa še zlasti velja za logistiko. Posamezne logistične probleme lahko v osnovi obravnavamo s pomočjo instrumentov iz obstoječih znanstvenih disciplin, za rešitev širšega, logističnega problema pa je potrebno upoštevati še povezave med podpodročji in interakcijo med akterji, ki so vključeni v proces. Poudariti pa je potrebno, da interdisciplinarna narava logistike ne izključuje možnosti, da se  posamezni logistični problemi ali raziskovalna področja osredotočijo na določene probleme znotraj že uveljavljenih znanstvenih področij. Zato lahko logistiko opišemo kot interdisciplinarno vedo do visoke, vendar določene mere. Neposredna in logična posledica tega je to, da v obstoječih znanstvenih disciplinah lahko obstajajo specializirana logistično-usmerjena področja, npr. logistika kot poslovni management ali tehniška logistika.

4. Sklep

Logistika kot znanost torej združuje terminološke, konceptualne in metodološke različice različnih disciplin, iz katerih izhaja. Posebna narava logistike kot znanstvene vede s seboj prinaša velike izzive, saj pristopov in metod drugih disciplin (tj. matematike, tehniških ved, ekonomije, družbenih ved) zgolj ne uporablja, temveč z njimi ustvarja nove, širše terminološke, metodološke in konceptualne okvirje.

CILJI

Pomembna dejavnost Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je ustvarjanje novega znanja v korist sedanjih in prihodnjih generacij.

Naš primarni cilj je, da fakultetna znanstveno-raziskovalna dejavnost postane prepoznavna v domačem in mednarodnem okolju. Za dosego primarnega cilja bomo:

• poleg jemanja iz svetovne zakladnice pomembno prispevali vanjo;
• obsežneje objavljali prispevke v slovitih tujih revijah s faktorjem vpliva;
• naše raziskovalce redno videvali na znanstvenih gostovanjih na priznanih tujih raziskovalnih inštitucijah;
• povečali prenos znanja v gospodarstvo, ki bo potekalo preko poglobljenega in sistematičnega sodelovanja z njim.