Predmetnik

Uvod v teorijo sistemov.
Razvoj teorije sistemov.
Splošne karakteristike sistemov.
Principi sistemov: lastnosti sistemov, struktura in delovanje sistemov, stanje sistema, sistemski procesi.
Modeliranje in simulacije sistemov.
Variante teorije sistemov: FUZZY, teorija živih sistemov, metodologija mehkih sistemov, teorija viabilnih sistemov, kritično sistemsko razmišljanje, dialektična teorija sistemov.
Teorija omrežnega razmišljanja.
Sistemska metodologija dialektično-omrežnega razmišljanja.

Izvajalec: prof. dr. Rosi Bojan

Asistent: asist. dr. Rosi Maja

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj- pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (70%), vaje (10%), zagovor seminarske naloge (20%).

Informatika in informacijska varnost
– Definicije nekaterih najpogosteje uporabljanih izrazov s področja informatike
– Uporaba IT kot orodja za doseganje ciljev organizacije

Osnove upravljanj tveganj
– Pregled področja
– ISO 31000 in 31010

Varnostno kopiranje
Računalniški vdori
Upravljanje informacijskih varnostnih incidentov
Osnove IT investicij
– Upravljanje IT investicij s pomočjo Val IT
– IT Standardi
– Programska oprema in sistemski inženiring (JTC 1/SC 7 Software and system engineering)
– Standard ISO/IEC 12207:1995 z amandmaji
– Standard ISO/IEC 90003:2004
– Standard ISO/IEC 25000:2005, ISO/IEC 25051:2006 in ISO/IEC 25062/2006

Osnove dokumentnih sistemov
– Življenjski cikel dokumentov
– Zakonodaja in notranja pravila
– Dokumenti in gradivo
– Varna elektronska hramba gradiva
– Poslovni modeli zajema, pretvorbe in elektronskega arhiviranja dokumentov
– Projekt izdelave notranjih pravil

Izvajalec: izr. prof. dr. Jereb Borut

Asistent: asist. dr. Tajnik Tanja

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu (30%) Seminarska naloga (10%) Pisni izpit (60%).

Temeljna področja obravnave predmeta so naslednja:

• Kaj je proces in procesni pristop.
• Analiza procesa.
• Logistika kot proces.
• Obvladovanje logističnih procesov.
• Kaizen – koncept stalnih izboljšav.
• Osnovna orodja za izboljšanje logističnih procesov.
• Makro procesi znotraj trajnostnih oskrbovalnih verig.
• Upravljanje trajnostnih oskrbovalnih verig.
• Vloga in pomen oskrbovalnih verig v gospodarskem okolju.
• Naloge in cilji trajnostnih oskrbovalnih verig.
• Tokovi, akterji in dejavniki trajnostnih oskrbovalnih verig.
• Upravljanje z operacijami.

Izvajalec: pred. Kramar Uroš

Asistent: pred. Kramar Uroš

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Aktivno delo študentov (15%). Seminarska naloga (15%). Končni pisni izpit (70%).

Zgradba in delovanje računalnika: strojna oprema, periferne naprave, računalniška omrežja, programska oprema, programski jeziki, operacijski sistemi, procesi in opravila.

Podatek – informacija – znanje: Shannonova teorija informacij, definicija bita, oblike podatkov (števila, črke, slike in zvok), avtomatizirana obdelava podatkov, shranjevanje podatkov – podatkovne datoteke, podatkovne baze, podatkovna skladišča.

“Poslovni proces : Informacijski sistem”:
– organizacijski vidik podjetja,
– nivoji odločanja v podjetju,
– komponente logističnega informacijskega sistema,
– pretok podatkov v logistični oskrbovalni verigi.

Računalniško podprto vodenje projektov:
– življenjski cikel projekta,
– parametri projekta,
– dodeljevanje nalog in resursov,
– Ganttovi in PERT diagrami,
– metoda kritične poti (CPM).

Izvajalec: izr. prof. dr. Gumzej Roman

Asistent: asist. dr. Rupnik Bojan

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Domače naloge 25%, seminarska naloga 25%, pisni izpit 50%.

• Razvoj logistike
• Kaj je današnja logistika, zakaj je pomembna
• Vloga in pomen logistike v gospodarskem okolju
• Naloge in vidiki sodobne logistike
• Logistika kot sistem in njeni podsistemi
• Aktivnosti logistike
• Logistika v Sloveniji

Izvajalec: pred. Kramar Uroš

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (66%) Vaje in/ali seminarske naloge (34%).

Za uspešno sporazumevanje na izbranem strokovnem področju je poleg znanja splošne angleščine ključnega pomena tudi znanje angleščine iz izbranega strokovnega področja, zato bomo pri predmetu Strokovna logistična terminologija in sporazumevanje v angleščini 1 razvijali veščine strokovnega komuniciranja ter besedišče na področju logistike in transporta. V okviru predavanj bomo na osnovi aktualnih avtentičnih virov ter študij primerov razvijali pisno, govorno, slušno in bralno sporočanje ter za stroko specifično besedišče. Pri predmetu se bomo osredotočili na naslednje teme: zgodovina in razvoj logistike, poklici v logistiki ter vrste transporta (cestni, železniški, zračni ter vodni).
Čeprav bo poudarek na razvijanju besedišča in komunikacijskih veščin v okviru omenjenih tem, bomo osvežili in nadgradili tudi poznavanje nekaterih najpomembnejših slovničnih struktur, in sicer tvorbo in uporabo glavnih slovničnih časov ter pridevnikov in prislovov.
Pridobljena znanja in jezikovne veščine s področja angleščine v logistiki bodo bodočim diplomantom v pomoč pri strokovnem komuniciranju v organizacijah, ki so vpete v mednarodni transport blaga in storitev oziroma mednarodno poslovanje.

Izvajalec: lektor dr. Vičič Polona

Uspešno opravljene naloge in kvizi v el. učilnici so pogoj za pristop k pisnemu izpitu. Pisni izpit (60%), predstavitev posameznih tematskih sklopov in aktivno sodelovanje na predavanjih (40%)

Učenje nemškega jezika postaja vse pomembnejše, saj nemščina ni zgolj najbolj zastopan jezik v Evropi, temveč je tudi jezik velikega poslovnega naroda z največjo gospodarsko rastjo. Dobro znanje nemščine kot tujega jezika tako predstavlja dobro izhodišče za uspešno delo doma in v Evropski uniji.

Cilj predmeta je poglobiti splošno jezikovno znanje študentov, jih seznaniti z osnovno terminologijo s področja različnih vrst transporta (cestni, železniški, letalski, vodni) in logistike, razvijati bralno razumevanje strokovnih besedil, slušno razumevanje v različnih situacijah ter splošne komunikacijske spretnosti v nemškem jeziku, kot so poročanje, pogovori, predstavitve ipd. Z vključitvijo študij primerov se študenti seznanijo z različnimi vidiki kulture nemško govorečih dežel in s številnimi situacijami, v katerih bodo kot bodoči diplomanti uporabljali nemški jezik.

Pridobljena znanja pri tem predmetu študentom omogočajo razumevanje osnovnih pojmov s področja transporta in logistike v nemškem jeziku.

Izvajalec: mag. Hribar Košir Aleksandra

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (60%) , predstavitev posameznih tematskih sklopov in aktivno sodelovanje na predavanjih (40%)

V okviru predmeta Osnove mehatronikev logistiki se študenti seznanijo s temeljnimi znanji s področja: – Statike (sila v kartezijevem koordinatnem sistemu, zunanje in notranje sile, ravnotežje sil, moment, Varignonov teorem, moment dvojice sil, koncentrirane sile ali točkovne obremenitve, kontinuirane obremenitve, trenje na ravni podlagi in na kolutih). – Trdnosti (napetostni vektor na ploskvi, zveza med napetostmi in deformacijami, normalne in tangencialne specifične deformacije, Hookov zakon, modul elastičnosti, strižni modul, osnovne obremenitve, nateg, tlak, ploščinski tlak, upogib, vztrajnostni moment prereza, strig, vzvoj, stabilnostni problemi). – Kinematike in kinetike (pot, hitrost, pospešek, enakomerno gibanje, enakomerno pospešeno gibanje, kroženje, kotni pospešek, gibalna količina, delo, moč, energija, trk, gibanje teles spremenljive mase). – Mehanike vožnje (mehanski model vozila, sile in odpori pri gibanju vozila, zavore, vozilo na konveksni in na konkavni podlagi, varovanje tovora proti zdrsu in prevračanju). – Elektrotehnike (elektrostatika, enosmerni in izmenični električni tok, električni motorji) – Elektronike (elektronska vezja, mikroprocesorji, senzorji, črtna koda, RFID.)

Prav tako je predmet namenjen pridobitvi praktičnih izkušenj na področju mehanike, merilne tehnike in delovanja električnih naprav ter elektronskih vezij. Študentje nadgradijo pridobljeno znanje s predavanj z avditornimi in laboratorijskimi vajami, kjer rešujejo industrijske mehanske in elektrotehniške probleme (naloge) v logistiki.

Izvajalec: doc. dr. Hercog Darko

Asistent: asist. Vizinger Tea

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (30%), ustni izpit (50%), laboratorijske vaje (20%) (za uspešno opravljen predmet je potrebno, da so vsi trije deli izpita ocenjeni več kot (50 %)).

Tehnološki razvoj v logistiki in oskrbovalnih verigah.
Značilnosti, struktura in principi logističnih tehnologij.
Vloga tehnologij v logističnih aktivnostih.
Spremljanje, vrednotenje in uvajanje tehnoloških trendov v logistične aktivnosti.
Kreiranje podlag za upravljanje logističnih tehnologij.
Tehnološka podpora posameznim fazam in aktivnostim logističnih procesov.
Tehnologije za podporo sodobnih konceptov logistike in oskrbovalnih verig (vitka, zelena, integrirana…).
Uporaba logističnih tehnologij za ustvarjanje konkurenčnih prednosti.
Trendi razvoja logističnih tehnologij.
Zemljevid tehnologij.

Izvajalec: izr. prof. dr. Topolšek Darja

Asistent: asist. Cvahte Ojsteršek Tina

Pisni izpit (70%), Ocena iz vaj (seminarska naloga in sprotno delo (30%). Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu.

Uvod v ekonomiko in vloga v logistiki
Kaj proučuje ekonomika
Podjetje in pomen logistike v njem
Tržni mehanizem
Značilnosti ponudbe in povpraševanja
Oblikovanje tržnega ravnovesja
Stroški in poslovanje v gospodarskih družbah
Prvine poslovnega procesa
Prikaz posameznih vrst stroškov
Koncept celotnih stroškov
Kalkulacije stroškov v logistiki
Tarifni sistemi in njihov pomen
Oblikovanje prodajnih cen
Osnovni pojmi tarifnih sistemov in njihov pomen
Sistemi tarif v logistiki in prometu
Oblikovanje tarif
Prihodki, odhodki in poslovni izid
Osnovni pojmi
Ugotavljanje poslovnega izida
Riziko in dobiček
Analiza praga pokritja

Izvajalec: pred. Kramar Uroš

Asistent: pred. Kramar Uroš

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (70%), obveznosti iz vaj (30%)

Uvod: množice, številske množice, primeri
Matrična algebra: matrike, računanje z matrikami, determinante, inverzna matrika, računanje inverzne matrike, matrične enačbe, sistemi linearnih enačb.
Vektorska algebra: vektorji, seštevanje in odštevanje vektorjev, množenje vektorja s skalarjem, skalarni produkt, vektorski produkt, mešani produkt, primeri.
Zaporedja in vrste: zaporedja, limita, stekališče, vrste, geometrijska vrsta.
Funkcije ene spremenljivke: osnovni pojmi, zveznost funkcije, limita funkcije, lastnosti zveznih funkcij, pregled elementarnih funkcij, načrtovanje funkcij, primeri.

Izvajalec: prof. dr. Fošner Maja

Asistent: asist. dr. Marcen Benjamin

Opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu. Pisni izpit (računski del (80%)). Pisni del (teorija (20%)).