Arhiv

Junija 2016 je pod avtorstvom izr. prof. Ddr. Teodore Ivanuša, red. prof. dr. Iztoka Podbregarja in asist. Gašperja Hribarja pri britanski mednarodni založbi Pearson Education izšla znanstvena monografija z naslovom ‘Topografija protiobveščevalne dejavnosti’. Znanstveno monografijo sta recenzirala ugledna slovenska strokovnjaka za področje nacionalne varnosti, izr. prof. dr. Denis Čaleta in izr. prof. dr. Branko Lobnikar. Kot pravi slednji, je ‘Topografija protiobveščevalne dejavnosti’ »prva knjiga v slovenskem jeziku, ki na strokoven, celovit in razumljiv način predstavlja protiobveščevalno dejavnost, ki je bila v dosedanji slovenski dostopni literaturi omenjena in raziskovana v manjši meri.«

Izr. prof. dr. Denis Čaleta je v recenziji zapisal, da je »[p]o padcu Berlinskega zidu […] v mednarodni skupnosti zavel lažen veter, da protiobveščevalna dejavnost po padcu blokovske delitve ni več potrebna, saj smo stopili v novo obdobje odprtih in prijateljskih odnosov.« To prijateljstvo je zgolj navidezno, saj države partnerice v ozadju med seboj pogosto delujejo ena proti drugi, zato je protiobveščevalna dejavnost skupaj z obveščevalno in varnostno dejavnostjo nujno potrebna za zagotavljanje nacionalne varnosti pred škodljivimi dejavnostmi in vplivi, iz tujine ali povezanimi s tujino. Zbiranje osebnih, poslovnih, davčnih in tajnih podatkov, podatkov o visoki tehnologiji, o varnostnih in obrambnih zmogljivostih države ter o poslovnih rezultatih majhnih, srednjih in velikih podjetij, vplivanje na pomembne osebe ali uveljavljanje tujih interesov preko običajnih državljanov, izsiljevanje in druge prikrite nedovoljene ali sporne aktivnosti so le nekateri primeri prakse tuje obveščevalne dejavnosti, pred katerimi mora država zaščititi sebe in svoje organizacije ter državljane. Nezavedanje pomembnosti protiobveščevalne dejavnosti na strateškem nivoju države se je v praksi pokazalo za izredno škodljivo; vedno pogostejše afere na obveščevalno-varnostnem področju v Republiki Sloveniji ne zmanjšujejo le zadovoljstva in zaupanje državljanov v obveščevalno-varnostne službe in vlogo politike v tej dejavnosti, temveč tudi vplivajo na uspešnost in mednarodni ugled služb, kar pa posredno vpliva na nacionalno varnost Republike Slovenije.

Vsebina znanstvene monografije je sinteza slovenske in tuje literature, praktičnih primerov ter lastnega znanja in izkušenj. Knjiga predstavlja vsebine, ki bralcem omogoča osnovno in nadgrajeno poznavanje področja protiobveščevalne dejavnosti, npr. razloge za nepoznavanje protiobveščevalne dejavnosti, definicijo protiobveščevalne dejavnosti in njeno umestitev v sistem obveščevalno-varnostne dejavnosti, podobnosti in razlike med obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo, predstavitev izbranih protiobveščevalnih metod, nekaj osnovnih dejstev, kako prepoznati tuje agente in operativce ter katere osebe so pogosteje izbrane za tajne agente oziroma tajne sodelavce, nekatere aktualne, predvsem etične dileme v protiobveščevalni dejavnosti, knjiga pa je zaključena z izsekom iz dela zgodovinsko pomembnega Slovenca, Vladimirja Vauhnika, visokega častnika jugoslovanske kraljeve vojske in skoraj pozabljenega operativca, ki je spretno uporabljal obveščevalne in protiobveščevalne metode pri svojem delu v nacistični Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. Zaradi kompleksnosti je vsebina odraz izbranih vidikov obravnavanja, ki pa ne spreminja ali prikriva bistva protiobveščevalne dejavnosti. Kot pravi recenzent znanstvene monografije, izr. prof. dr. Denis Čaleta bosta »[n]eposredna konciznost in metodični pristop […] strokovnemu bralcu omogočila uporabo tega dela tudi kot ustrezen priročnik za delo v neposrednem okolju.« Kljub temu pa vsebina znanstvene monografije ni namenjena le odločevalcem na strateškem nivoju države, državnim organom in strokovnjakom s področja obveščevalno-varnostne dejavnosti, temveč tudi akademikom, raziskovalcem, podjetnikom oziroma podjetjem, novinarjem in drugim – torej vsem državljanom.

Znanstvena monografija ‘Topografija protiobveščevalne dejavnosti’ ni le predstavitev in opis protiobveščevalne dejavnosti, je tudi pobuda bralcem, da tej dejavnosti posvetijo več pozornosti. Upamo, da je ta knjiga tudi korak bliže k širši znanstveni in strokovni razpravi o razvoju in izboljšanju protiobveščevalnega področja v Republiki Sloveniji.

Knjiga bo v kratkem na voljo za izposojo v Narodni in univerzitetni knjižnici, v Državnem zboru Republike Slovenije, v Univerzitetni knjižnici Univerze v Mariboru, v knjižnici Ministrstva za notranje zadeve, v Knjižnično informacijsko založniškem centru Ministrstva za obrambo (v Ljubljani in v Mariboru), v knjižnici Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, v Osrednji družboslovni knjižnici J. Goričarja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, v knjižnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in v Mestni knjižnici Ljubljana. Knjiga ni naprodaj.