Arhiv

Fakulteta za logistiko, Mariborska cesta 7, Celje 

21. oktober 2013

Na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije je celjska Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru pristopila k oblikovanju smernic za celovit in trajnostno naravnan razvoj logistične dejavnosti v Savinjski regiji. Razmere namreč narekujejo temeljit premislek o učinkoviti trajnostni izrabi obstoječe infrastrukture in premišljeno načrtovanje ravnanja s prostorom in viri v prihodnosti, v smislu iskanja novih načinov privabljanja podjetij, dolgoročnega financiranja lokalnih skupnosti ter ustvarjanja prijetnega okolja za sobivanje prebivalstva in gospodarskih subjektov. Tovrstna prizadevanja presegajo zmožnosti posameznih občin ali podjetij in zahtevajo komunikacijo ter nove načine povezovanja.

Dogodek lahko štejemo med uspešne navkljub skromni udeležbi s strani županov in gospodarstvenikov. V celjski regiji izobražujemo logistične strokovnjake, ki so usposobljeni za raziskovanje, vendar, če je odzivnost okolja slaba, pravih rezultatov raziskovanja ni. Glavni potencial regije predstavljajo njeni ljudje in njihova sposobnost sooblikovanja in zagovarjanja celovitih rešitev. Potrebne so namreč uspešno izvedene aktivnosti, ki bi v Savinjski regiji prispevale k blaginji občin in h krepitvi konkurenčnosti podjetij. Ugotovljeno je bilo, da je nekako potrebno preiti od ponavljajočih se posnetkov obstoječega stanja k načrtovanju in implementacijam.

Prisotni so v obširni razpravi izpostavili potrebo po prostorskem planu ter neobstoj strategije in nacionalnega programa R Slovenije za področje logistike. Težave jim povzroča pridobivanje strank na eni strani in vlagateljev za odlične poslovne ideje na drugi strani. Prisotni so ugotavljali, da so individualni napori prisotni, vendar jih je težko spraviti v nacionalno resolucijo ali pa njihovo realizacijo zavirajo nasprotovanja lokalne konkurence. V slednih primerih bi se vsekakor moralo vključiti stroko, da poda mnenje in da se napreduje z rešitvami, ki so sprejemljivejše in dajejo več. Nihče ni zanikal potrebe po dogovarjanju na nivoju regije, so se pa vsi zavedli kako velik izziv je to za posameznike, ki bodo pri tem sodelovali. Sinergija med konkurenti je mogoča tudi na področju logistike in prav tako velja, da se skupaj doseže več. Enotna ugotovitev je bila tudi ta, da kapitala v regiji ni, bo pa na razpolago v večletnem finančnem okviru 2014-2020. Udeleženci so se strinjali s predlogom osnovanja projektne skupine, ki bi izdelala podlago za nadaljnje ukrepanje. Hkrati si je potrebno prizadevati, da bo tudi slovenska politika spoznala vseslovenski potencial logistike in pristopila k ustvarjanju pogojev za razvoj v regijah in državi. Ta trenutek pa bi morali v savinjski regiji pričakati povsem pripravljeni.

mag. Brigita Gajšek