Arhiv

Sodelujoči:

• 9 študentov iz treh različnih visokošolskih izobraževalnih zavodov, Fakultete za logistiko UM, Fakultete za strojništvo UM ter Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto;
• 3 pedagoški mentorji in
• 2 mentorja iz gospodarstva.

Kratka vsebina:

MKGP se predvsem v zadnjih letih intenzivno zavzema za promocijo lokalno pridelane hrane ter s tem izrabo lastnih državnih virov. Na tem področju se že poznajo vidni rezultati, saj se vedno več državljanov pri svojih nakupih odloča za lokalno hrano. Vsi se čedalje bolj zavedamo, da lokalna prehrana predvsem iz logističnega vidika (dolg transport, skladiščenje hrane iz oddaljenih držav ipd.) ne pomeni zgolj kvalitetnejše hrane, posledično bolj zdravega prebivalstva, temveč tudi več delovnih mest tako za kmete, obrtnike, kot tudi industrijske delavce. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Distribucija lokalne hrane oz. organizacija kratkih oskrbovalnih verig je tako naslednji izziv. Tukaj se tako povežejo Kmečka zadruga Sevnica z. o. o., lokalni predelovalec prehrane Gostilna in trgovina Repovž, Jože Repovž s. p., Fakulteta za logistiko, Fakulteta za strojništvo UM ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Zaradi prezasedenosti proizvajalcev lokalno predelane hrane in njihove regionalne in lokalne razpršenosti je zelo težko uskladiti skupno distribucijsko verigo, zato se bo slednje zagotovilo na podlagi čistih logističnih in strojniških kriterijev ter kriterijev iz vidika upravljanja podeželja.

Problem:

Ključna problematika, ki jo nameravamo reševati je oskrba, za začetek, sevniškega prebivalstva z lokalno predelano hrano od vrat do vrat, začenši na praktičnem primeru samostojnega podjetnika Jožeta Repovža, Gostilna in trgovina Repovž, ki proizvaja lokalno pridelano hrano. Pri razreševanju projekta nameravamo tako ugotoviti primernost ter transparentnost trenutnega upravljanja z lokalno pridelano hrano, določiti preglednost nad trenutnim sistemom ravnanja, zasnovati optimalen model distribucije lokalno pridobljene hrane v občini Sevnica z dobro vidljivimi in definiranimi procesi distribucije ter določiti tehnično-tehnološko primerno podprtost. Tovrstni sistemi se v Sloveniji v manjšem obsegu pojavljajo predvsem na mikro ravni, model zasnovan na našem praktičnem primeru pa bi lahko v nadaljevanju bil zasnova tudi za makro raven.